Sklepni del z razstavo

12 Jun Sklepni del z razstavo

Velike poslikave na praznih stenah idrijskih blokov, plezalna stena na idrijski Kamšti, premični rudarski vozički namesto klopi, stojnic in cvetličnih korit na »tastarmu placu«, razgledna točka na Raufnku, umetniške rezidence v Kajzer parku, muzej 500-letne zgodovine inovacij med topilnico in Kolektorjem, preoblikovanje ljubljanske kavarne v idrijsko »ambasado«, mestna vrata z veliko kapljo živega srebra, knjiga o tem, kako je živo srebro (in posledično Idrija) vplivalo na družbeni, ekonomski in politični razvoj zadnjih 500 let …

To je le nekaj predlogov in idej Vizije mesta v 21.stoletju, ki jih 30 mladih iz Kolumbije, Francije, Nemčije, Slovenije, Romunije in Rusije daje Idriji. Ti predlogi so nastali v okviru mednarodnega projekta TBI: mladi, mesto in dediščina, ki sta ga v zadnjih štirih mesecih vodila Mladinski center Idrija in društvo Idrija 2020 v sodelovanju s Klubom idrijskih študentov, Fakulteto za arhitekturo, Fakulteto za družbene vede, Občino Idrija, romunsko nevladno organizacijo Plusminus in skupino študentov urbanih študij 4Citizens. V okviru projekta, za katerega je večino sredstev prispevala Evropska komisija iz programa Erasmus+, so mladi različnih nacionalnosti in strokovnih izobrazb sprva analizirali družbeni, ekonomski, politični, prostorski in komunikacijski položaj Idrije in treh izbranih lokacij – mestnega središča, Kajzer parka in območja topilnice –, zatem identificirali ključne razvojne izzive ter navsezadnje predlagali serijo ukrepov in projektov, ki bi odgovorili na razvojna vprašanja mesta.

Štirimesečno ukvarjanje z Idrijo

Mladi so Idrijo prvič spoznali na uvodnem dvodnevnem obisku v marcu, ko so organizatorji zanje organizirali vodene strokovne oglede po mestu, srečanja in pogovore s predstavnike občine in lokalnih ustanov, ter iz vnaprej pripravljenih gradiv – povzetkov analiz, študij, diplomskih nalog, raziskav, načrtov, strategij … Tako so to majhno mesto, za katero je večina udeležencev slišala prvič, dodobra spoznali in si ustvarili sliko o ključnih problemih in priložnosti.

Od marca do junija so udeleženci svoje delo nadaljevali v spletnih skupinah. Preko strukturiranega dela preko spleta, ki so ga mentorirali doc. Mitja Zorc, izr. prof. dr. Marjan Hočevar, doc. dr. Mihael Kline, Matevž Straus, Iztok Hvala in Ina Stoian, so delovne skupine morale od splošnih analiz in identifikacije izzivov preiti k bolj specifičnim konceptom in modelom razvoja ter navsezadnje idejnim in arhitekturnim projektom.

Delo so zaključili na enotedenski izmenjavi v Idriji – takrat so svoje analize, izzive in predloge tudi poenotili in uskladili ter oblikovali novo vizijo mesta Idrije. Teden, ki so ga začeli 100 metrov pod površjem v globinah idrijskega rudnika, so popestrili tudi z raziskovanjem mesta s pomočjo mobilne aplikacije Turf Hunt, praktično delavnico v sodelovanju z Medobčinskim društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, pogovorom o študiju v tujini in vrnitvi domov, izletom v Idrijsko Belo ter okušanjem lokalnih kulinaričnih dobrot.

Devet razvojnih izzivov, enotna vizija

Po tednu dela so identificirali devet ključnih izzivov mesta: pospešiti inovativnost gospodarstva, razviti nišni turizem, nekatere hobije spremeniti v kreativne industrije, povečati ponudbo stanovanj, ustvariti prostore za vse generacije, povečati kulturno ponudbo, povezati različne mestne predele, širiti in komunicirati novo inovativno identiteto mesta ter povečati vlogo občanov v lokalni skupnosti in občine na nacionalnem nivoju. Ti izzivi so seveda prepleteni, zato tudi odgovori nanje niso in ne morejo biti enodimenzionalni. Pri snovanju predlogov so tako mladim izredno pomagala različna izobrazbena ozadja (arhitektura, sociologija, urbane študije, marketing, politologija …), mednarodne izkušnje in mladostna zagnanost. Vizija mesta, ki so jo oblikovali tako temelji na prodornem gospodarstvu, novih priložnostih za mlade, solidarnosti med generacijami in prebivalci, povezanih in dostopnih mestnih prostorih, prenovljeni samopodobi ter opolnomočenih lokalnih akterjih. Vse na temelju bogate, 500-letne dediščine, ki je tako pomnik preteklih dosežkov kot tudi inspiracija za nove ustvarjalne zgodbe.

Na ogled do 3. julija

Razstava, ki predstavlja analize in predloge udeležencev, tako simbolno sodi v Kajzer park, znan tudi kot Jožefov jašek oz. Jašek Delo. Tam je v objektu prizivnice in garderob dobila popolni razstavni prostor, ki že sam po sebi pripoveduje zgodbo o časih, ki so minili – a z novo vsebino in mladostno energijo dobivajo nov smisel. Razstava, ki so jo ob otvoritvi podprli in pohvalili direktorica Urada za UNESCO Marjutka Hafner, župan Bojan Sever in hrvaški arhitektki Margita Grubiša in Ivana Žalac, bo na ogled do 3. julija ob petkih (17.00-20.00), sobotah (16.00-20.00) in nedeljah (16.00-20.00), za večje skupine pa po dogovoru tudi med tednom. V avgustu in septembru pa se razstava seli v Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer bo širila vest o tem majhnem, a ustvarjalnem mestu.

 

Besedilo: Matevž Straus

Vizualna oprema: Margarita Nutfulina (kolaži), Marko Čuk (fotografije)

No Comments

Post A Comment