Mladi o Idriji 21. stoletja

Mancur Olson (1982) v svojem delu Rise and Decline of Nations ugotavlja, da je nazadovanje držav in regij rezultat organizacijske in kulturne otrditve arterij, kar on poimenuje »institucionalna skleroza« in trdi, da imajo kraji, ki uspevajo in se uspešno razvijajo v nekem obdobju, težavo sprejemanja in prevzemanja novih organizacijskih in kulturnih vzorcev — so »ujeti v svoji preteklosti«. Projekt TBI: mladi, mesto in dediščina je želi preprečiti prav tovrstno otrditev.

Uspešna petstoletna tradicija rudarjenja je mesto vzpostavila kot mesto tehnike in naravoslovnih znanosti. Živo srebro in cinabaritna ruda sta v to odmaknjeno dolino med neprehodnimi grapami, obširnimi gozdovi in strmimi pobočji pol stoletja privabljala podjetnike, rudarje, tehnološke, medicinske in naravoslovne strokovnjake, oblastnike in popotnike. Od skromnih začetkov, ko so rudo kopali različni podjetniki, je v zelo hitrem času zrasel v enega najsodobnejših, najpomembnejših in najbolj profitabilnih rudnikov Habsburške monarhije. V teh 500 letih je bilo izkopanih 1115 kilometrov rovov in pridobljenih več kot 147.000 ton živega srebra, kar predstavlja 13 % svetovne proizvodnje in postavlja idrijski rudnik na drugo mesto največjega rudnika živega srebra na svetu. Rudnik živega srebra v Idriji je imel skozi celoten čas obratovanja burno zgodovino — od večkratne menjave lastništva, zastavljanja rudnika za najemanje državnih posojil, do izčrpavanja v času okupacij in poslednjega labodjega speva pod Jugoslavijo. Od rudnika se je dokončno poslovila Slovenija.

Kot pratip industrijskega mesta na Slovenskem je Idrija poosebljala rudnik in ga še danes. Rudarjenje je definiralo gospodarski, urbanistični, družbeni in kulturni razvoj mesta. Mestu je rudnik dajal smisel — službe, socialno oskrbo, izobraževanje, kulturo … Trditev, da Idrije ne bi nastala brez rudnika, je povsem na mestu. Rudnik je privabljal tuje raziskovalce in zdravnike in prav zaradi tega so se v Idriji razvile naravoslovna znanost, medicina, farmacija. Tudi prvi evropski turisti so prišli v Idrijo zaradi rudnika. Strokovnjaki od blizu in daleč so v Idriji iskali nove inovacije uvajali tehnične izume, s seboj pa prinesli kulturo, ki se je ob stiku z domačini razvila v tipično idrijsko: delovno, iznajdljivo, racionalno in polno humorja. Koncept Idrije kot zibelke znanja ima trdno zgodovinsko podlago.

Padec cen živega srebra zaradi vedno večje okoljske ozaveščenosti in uporabe alternativ je spravil rudnik na rob rentabilnosti ter vodil do postopnega zaprtja. Prve težave s poslovanjem — stroški rudarjenja so zaradi izjemnih globin in nižje vsebnosti živega srebra zelo narasli — in vedno strožje okoljevarstvene zahteve so že leta 1977 privedle do prve odločitve o postopnem zaprtju rudnika. V naslednjih treh desetletjih je potekalo postopno zapiranje. V obsežnih zapiralnih delih je bilo zasutih 28825 metrov rovov in injektiranih 172949,96 m3 siromašnega betona. V nezasuti delih jame in na površju se danes izvaja nenehen monitoring in spremljajo premiki.

Zaprtje rudnika oz. primarne ekonomske dejavnosti mesta običajno vodi v nazadovanje celotnega mesta, celotne skupnosti — v brezposelnost, brezup, vedno večje socialne probleme, ki na koncu vodijo v množično izseljevanje med mladimi in v zatekanje v alkohol med starejšimi. A v Idriji se to ni zgodilo. Ravno nasprotno. Že v petdesetih letih dvajsetega stoletja so bile v socialističnem stilu v Idriji ustanovljene manjše delavnice (sprva predvsem z namenom vključevanja žensk na trg delovne sile), katere so skozi čas prerastle v glavni ekonomski steber mesta. Kot podlaga za to pa je ključno vlogo odigral rudniški način življenja Idrijčanov, osnovan na trmi in delavnosti ter prenos tehničnega znanja in izkušenj nekdanjih rudarjev v novo industrijo.

S privatizacijo in koncentracijo lokalnih podjetij v dve veliki korporaciji v devetdesetih letih je Idrija dobila nov smisel in mesto na svetovnem zemljevidu. Kljub majhnosti, težavni geografski legi, terenski specifiki, pomanjkanju povezav in posledic rudarjenja in se je Idrija razvila v pomembno regionalno in svetovno središče z rastočim gospodarstvom (predvsem Kolektor in Hidria). Stopnja brezposelnosti je v Idriji ena najmanjših v Sloveniji. Za svoja prizadevanja — za ohranjanje dediščine in naravnega okolja ter aktivnosti lokalnih oblasti — je navsezadnje prejela številne nagrade: Alpsko mesto leta 2011 za izjemne dosežke v realizaciji Alpske konvencije, Zlati kamen 2012 za najbolj napredno občino v Sloveniji, Evropska destinacija odličnosti 2011, Mladim prijazna občina 2014, Čebelam prijazna občina 2016 … ter bila leta 2012 vpisana na Unesco v seznam svetovne dediščine in leta 2015 kot UNESCO globalni geopark še enkrat priznana kot svetovno izjemno pomembna lokacija.

Pred drugim prehodom

A ob zatonu rudarjenja je preusmeritev v fordistično industrijsko proizvodnjo nadaljevala na naravoslovnih in tehniških profilih temelječ razvoj — do ključnega preobrata v režimu produkcije in miselnosti pa še ni prišlo. V ta razporek na prehodu iz fordistične proizvodne družbe pomanjkanja v post-fordistično proizvodno družbo obilja pa se Idrija umešča prav danes … Ključno vprašanje tako postaja vedno bolj v nebo vpijoče: kako bomo zagotovili razvoj v prihodnosti in predvsem, kako narediti odmik od zgodovine, spremeniti način delovanja in se — v novih panogah in na nov način — postaviti v sam vrh? »Ujetost v svojo preteklost“ je nevarna predvsem, ker preveč omejuje naš miselni okvir znotraj katerega ni mogoče najti rešitev na nove probleme. Ta ujetost nam preprečuje, da bi razumeli, da rešitve in pristopi, ki so delovali v preteklosti, danes ne bodo več uspešni. Ravno sprememba miselnega okvirja je preko kritičnega distanciranja do lokalnega okolja zrasla v enega izmed ključnih dejavnikov za aktivno iskanje odgovora na vprašanje o »izhodu iz preteklosti«.

Pomembnost projekta TBI: mladi, mesto in dediščina, ki v mesto vnaša nove ideje in razmisleke mladih, je ravno v spremembi te percepcije. Zakaj mladi iščejo odgovore na ta vprašanja? Zato ker sprašujejo »nenavadna vprašanja«, so neobremenjeni s preteklostjo in razmišljajo izven okvirov lokalnega konteksta. Drznejo si predlagati tudi velikokrat na prvi pogled nezaslišane ideje. Predvem pa vidijo to, česar sami ne opazimo in ne jemljejo okolja kot takega za samoumevnega. Tako postane perspektiva na Idrijo drugačna, preko analiz, iskanja vzorcev, izzivov in potencialov pa se ustvari dobra oznova za razvoj novih konceptov razvoja, vse do specifičnih idej in projektov.

Angažma mladih v Idriji se stopnjuje že nekaj let in projekt TBI: mladi, mesto in dediščina je smiselno nadaljevanje tega. Od prvih raziskav položaja mladih leta 2010, številnih okroglih miz o prihodnosti mesta in mladih v tej prihodnosti, pobud in pozivov k ustanovitvi mladinskega centra, končnem oblikovanju Mladinskega centra Idrija leta 2012, postopnem vključevanju mladih v občinske projekte, vse do priprave in sprejemu Strategije za mlade Občine Idrija 2015–2020. Projekt TBI: mladi, mesto in dediščina stopa korak naprej in ima večje cilje — vključitvi mladih in mladinskih idej v načrtovanje vizije mesta v 21. stoletju preko konkretnih konceptnih, programskih in fizičnih predlogov. Mladi naj z svojo energijo in kreativnostjo pomagajo ustvariti takšno okolje, v katem bi sami radi živeli in delovali.

TBI: mladi, mesto in dediščina predstavlja mednarodni projekt in študentska delavnica, v katerih je v organizaciji Mladinskega centra Idrija in društva Idrija 2020 trideset mladih iz sedmih držav opazovalo, analiziralo in razmišljalo o Idriji, njenih izzivih in priložnostih. V tem procesu so nenehno sodelovali z Idrijčani ter mentorji: doc. Mitjo Zorcem in Luko Fabjanom s Fakultete za arhitekturo, doc. dr. Mihaelom Klinetom in izr.prof. dr. Marjanom Hočevarjem s Fakultete za družbene vede ter Eleno Stoian iz romunske nevladne organizacije Plusminus. S svojimi prispevki so navsezadnje k rezultatom prispevali Občina Idrija, Klub idrijskih študentov, Mestni muzej Idrija, Center za dediščino živega srebra, Komunala Idrija, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija, Center za idrijsko dediščino, ter še mnogi drugi.

Začetek ideje o izvedbi projekta sega v poletje 2015. Iskanje partnerjev in mentorjev, zbiranje informacij, definiranje metodologije dela, ciljev in območji ter postavljanje finančne konstrukcije projekta rezultiralo v začetno sodelovanje s študenti Fakultete za arhitekturo v sklopu zimskega semestra. Skozi obisk mesta so tega analizirali in o njem poglobljeno razmišljali, svoje ugotovitve pa predstavili zainteresirani javnosti v decembrskem dogodku istega leta. Pozitiven odziv in aktivna participacija javnosti sta bili dodatna osnova in vzpodbuda za temeljito pripravo na drugi del ter prihod vseh udeležencev v Idrijo v marcu 2016. Udeleženci so spoznali mesto, prečesali potencialne lokacije ter si ustvarili svojo percepcijo mesta. Preko treh skupin in aktivnega spletnega sodelovanja so nato ustvarili koncepte, ideje in projekte, nato pa rezultate predstavili v začetku junija 2016 v Idriji. Združene predloge povezuje enotna vizija mesta v 21. stoletju, katero so udeleženci predstavili na odprti enomesečni razstavi v za ta namen oživljenem Jožefovem jašku. Razstava je predstavljala pilotni projekt ponovne uporabe nekdaj aktivnega jaška za kulturne namene javnega značaja z namenom spodbuditve še dodatnih programov na območju jaška. Projekt je presegel lokalne okvirje v avgustu 2016 z gostovanjem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Tam je bila predstavljena dopolnjena in razširjena verzija Idrijske razstave, s poudarkom na razumevanju konceksta za ne-Idrijčane. Uspešnost projekta je vodila do skoraj enomesečnega podaljšanja razstave, vse z namenom širitve pozitivnega sporočila in potencialne moči, katero imajo mladi pri načrtovanju in oblikovanju prostora.ž

Idrija pod drobnogledom

V nadaljevanju predstavljamo glavne poudarke analize projekta TBI: mladi, mesto in dediščina, ki so bile podlaga za definiranje vizije razvoja mesta v 21. stoletju. Analize mnogim budnim spremljevalcem Idrije ne bodo popolna novost — a mladi so jih uspeli združiti, povzeti, povezati in postaviti v kontekst, ter iz njih nato izpeljati vizijo prihodnosti, ključne izzive in konkretne projekte.
Nemalokrat se je tekom trajanja projekta pojavilo vprašanje, predvsem iz tujih ust, zakaj se sploh ukvarjati z Idrijo, kajti vse izgleda kot nekakšna »pravljica«. Prelepe naravne danosti, uspešno gospodarstvo in relativno visok splošni standard življenja so lastnosti, za katerimi strmi večina primerljivih mest. Uspešna tranzicija iz rudarstva v industrijsko družbo pa ima žal tudi negativne strani. Preko poglobljene analize zgodovine mesta, že opravljenih raziskav, analiz in projektnih nalog, primerjave z ostalimi mesti in spoznavanja trenutnega stanja smo izluščili večino teh manj prijetnih, a ključnih problemov oz. izzivov za uspešen razvoj mesta v prihodnosti. Glavne ugotovitve se dotikajo predvsem percepcije mesta v odnosu domačini — obiskovalci, demografski kazalniki, mobilnost, diverzifikacija poklicov, razvoja oz. zatona hobi kulture in kreativnega sektorja.

Jaz, jaz in jaz
… smo eno, govorimo drugo, vidijo nas tretje.

Primarni imidž Idrije z zaprtjem rudnika izgublja svoj jasen karakter. Obstaja velik razkorak med tem, kako Idrijo vidi domačin, kako jo vidi obiskovalec ter kako se Idrija promovira v medijih. Potrebujemo novo vizijo, ki bo prebivalce spodbujala k ustvarjanju nove, jasnejše podobe mesta. Idrija rabi novo identiteto, ki bo najboljša verzija sebe.

Identiteta Idrije je neločljivo povezana s 500-letno zgodovino rudarjenja, ki je v mestu pustilo gospodarske, urbanistične, kulturne, socialne in politične posledice. A Idrija je v splošni slovenski javnosti in medijih poznana predvsem po zbanaliziranih, zelo partikularnih elementih te bogate in kompleksne zgodovine — po čipkah, žlikrofih in rudniku. To, v povezavi z oddaljeno lokacijo in posebnim karakterjem ljudi, ne ustvarja vtisa zanimivega, atraktivnega in prijetnega mesta — niti za življenje niti za obisk. Tudi imidž, ki ga sami ali preko medijev sporočamo navzven, tega ne popravi. Glavni izziv je torej sporočiti bogastvo zgodovine brez zatekanja v banalizirane predstavitve in poudariti vlogo in vpliv zgodovine na inovativno sedanjost in prodorno prihodnost.

Dediščina v mestu
… mesto je polno objektov z zgodovinsko vrednostjo.

Objektov, ki imajo zgodovinsko vrednost, v Idriji ni malo. Petsto let rudarjenja in z njim povezanega razvoja je pustilo svoje sledi po celem mestu, največ v starem mestnem jedru. Glavne zgodovinske objekte tako predstavljajo mogočen grad Gewerkenegg, najstarejši vhod v rudnik Antonijev rov, Jašek Frančiške, Jožefov jašek in Jašek Inzaghi, topilnica, vodno kolo Kamšt, žitno skladišče Magazin, rudniško gledališče, mestna hiša, idrijske rudarske hiše, meščanske hiše in vile, čipkarska šola in realka …

Ti objekti so imeli skozi zgodovino različne namembnosti in so danes večinoma obnovljeni, v javni lasti in v javni rabi. Neobnovljena in prazna pa vendarle ostajata velik kompleks Jožefovega jaška z izvoznim jaškom, garderobami, prizivnico, kovačijo, upravno zgradbo, transformatorsko postajo in nakladalno postajo, delno pa tudi območje topilnice (rotacijska peč). Poleg slednjih so prazne, neobnovljene in v zelo slabem stanju mnoge idrijske rudarske hiše na pobočjih, ki pa so v večinoma zasebni lasti.

Ogrožena vrsta: mladi
…mladih je vedno manj, starejših vedno več

Razkol med mladimi in starejšimi se hitro širi. Delež delovno aktivne populacije je že manjši od deleža odvisnega dela populacije, medtem ko je v letu 2015 Idrija uradno vstopila v demografsko krizo. V letu 2028 bo Idrija imela 15 % manj prebivalcev, 25 % manj srednješolcev in mlajše delovne sile, ter 30 % manj študentov kot v letu 2008.

Omejitve in usmeritve
… lokalni akti zapovedujejo varovanje dediščine, a omogočajo širitev.

Glavne usmeritve pri razvoju mesta Idrija daje OPN Idrija, podrobneje pa posamični novejši OPPN-ji (npr. Barbare, Rožna, Uta, Mejca) in konzervatorski načrt. Svobodnejše arhitekturno in urbanistično oblikovanje, ki ne sledi cilju varovanja dediščine, v Idriji večinoma ni dopuščeno OPN definira mesto Idrija kot močno regionalno, upravno in kulturno središče.

Po večletnem zapolnjevanju obstoječih gradbenih struktur urgira k zagotovitvi novih stanovanjskih površin (predvsem na višje ležečih travnikih) ter prepoznava pomen industrije in omogoča širjenje industrijske cone na desnem bregu Idrijce, predvsem pa predlaga povezovanje z večjimi industrijskimi površinami v sosednji Spodnji Idriji in Godoviču.

Urbanistično in arhitekturno oblikovanje v starem mestnem jedru z vplivnim območjem je podrejeno varstvu kulturne dediščine, svobodnejše arhitekturno oblikovanje je možno le na redkih območjih, ki vidno niso izpostavljena.

Opolnomočimo lokalne akterje
… komur je mar, nima moči. Kdor ima moč, mu ni mar.

Nacionalna vlada definira pravni, davčni, izobraževalni, gospodarski in načrtovalski okvir, a sočasno kaže izredno malo razumevanja za lokalne specifike in lokalni ravni ne delegira nalog. Na drugi strani, številna lokalna društva in iniciative želijo sooblikovati lokalno skupnost, a jim to rigidni birokratski sistem kratko malo onemogoča.

Zadnji zapleti s financiranjem vzdrževanja idrijskega podzemlja, ki so resno ogrozili prihodnost mesta, niso le dokaz nerazumevanja problemov, temveč simptom pomembne vloge državnih odločevalcev, ki pa se za probleme Idrije ne zanimajo. Na drugi strani je v Idriji mnogo iniciativ, ki želijo sooblikovati prihodnost mesta, a žal nimajo prave moči.

Ta razkorak med interesi in močmi kliče po spremembah, ki bi interese uskladile z močjo. Le skupnost, v kateri zainteresirani odločajo o lastni prihodnosti, namreč lahko prosperira na dolgi rok.

Majhno mesto, velike razdalje
… tri pomembna, a nepovezana središča.

Idrija ima tri pomembna, zgodovinsko in vsebinsko zelo bogata območja: center mesta Idrija, območje topilnice in Kajzer parka. Žal pa so te lokacije slabo povezane. Pot od ene točke do druge je nezanimiva, prazna, celo dolgočasna.

Gre za relativno kratke razdalje, vendar pa njihov značaj Idrijčane sili, da pot raje prevozijo kot prehodijo. Tri območja so se zgodovinsko razvila v treh krakih, ki jih ustvarja sotočje Idrijce in Nikove. Prvotno je Idrija rasla v vzhodnem kraku, kjer so se rudniške in mestotvorne vsebine prepletale ter živele druge ob drugi. Z rastjo potreb po rudniških površinah (za jaške in predvsem žgalnico/topilnico), so se aktivnosti razširile proti južnemu (jaški) in severnemu (topilnica v Leopoldijevem predmestju) kraku. Območje med kraki je ostajalo neposeljeno in nepozidano zaradi velikih lesenih grabelj, katerih funkcija je bila lovljenje lesa, ki je po Idrijci priplavalo iz okoliških gozdov. Šele po prenehanju plavljenja lesa v 20. stoletju je osrednji del med tremi kraki dobil novo vsebino — modernistično zasnovano novo mestno središče, ki pa ni uspelo povezati treh krakov mesta.

Potrebujemo diverzifikacijo!
…zaposlitvene možnosti za mlade so omejene.

V Idriji opažamo negativni zaposlitveni trend. Kljub temu, da si je idrijska ekonomija po krizi med leti 2008 in 2010 deloma opomogla (8,7% rast), je zaposlitvena raven prebivalstva občutno nižja kot pred letom 2008. V primerjavi z drugimi evropskimi mesti, v Idriji tudi danes močno zaostaja razvoj terciarnega sektorja. Skoraj 80 % služb in 80 % ustvarjene dodane vrednosti je odvisne od uspešnosti dveh velikih korporacij, Kolektorja in Hidrie. Poraja se vprašanje, kako obuditi idrijsko ekonomijo, ki bi temeljila na inovativni kulturni dediščini in potencialu elektro-tehnološke industrije?

V Idriji se (nič ne) dogaja!
… hobi kultura brez prostorov je težko v stiku z razvojem.

Navkljub številnim kulturnim aktivnosti v Idriji, zelo malo prostorov kulture ponuja program vsak dan. Kulturna ponudba je namreč vezana na »kulturo kot hobi«, kar pa ne zadosti različnim okusom in le v nekaterih sferah sledi globalnim tokovom.

Splošno prepričanje je, da se v Idriji nič ne dogaja. Da je dolgčas. Popis vseh kulturnih aktivnosti kaže, da se v Idriji dogaja nadpovprečno veliko — a predvsem na ravni ljubiteljske, prostovoljske kulture. Slednja je pogosto res bolj zaprta, saj ima manj resursov za promocijo in zato je vtis o ne-dogajanju večji.
Poleg tega je zaradi ljubiteljske narave ponudba kulture v Idriji bolj specializirana na le nekaj segmentov, ki so odraz lokalnih društev. A največji izziv, ki ga ljubiteljska kultura predstavlja za prihodnost mesta, je nivo kakovosti. Le v nekaterih segmentih namreč ponudba dosega vrhunski nivo in je v stiku z globalnimi trendi. Zato je delna profesionalizacija — ali vsaj profesionalizacija podpornih promocijskih, organizacijskih in finančnih aktivnosti nujna.

Kaj pa medgeneracijsko sodelovanje?
… kljub aktivni civilni družbi, je povezav med generacijami malo.

Čeprav so bile v zadnjih letih vzpostavljeni številni socialni programi (medgeneracijski center, mladinski center, dnevni center za otroke…), ločitev med družbenimi skupinami in medgeneracijski prepad še vedno ostajata in se širita. Tako v socialnem kot tudi fizičnem smislu.

V zadnjem desetletju je v Idriji zaživel sprva Mladinski center Idrija, ki je uspel združiti aktivnosti mladinskih društev in oblikoval redno tedensko ponudbo aktivnosti za mlade. Medgeneracijski center prav tako z rednim programom v sodelovanju s partnerji izvaja kakovosten program za svoje obiskovalce. Tudi kopica drugih akterjev (knjižnica, muzejsko društvo, posamezna društva) je okrepilo svoje dejavnosti. A sodelovanj med slednjimi akterji ni veliko — osredotočenost organizatorjev na lastne prostore namreč za mnoge organizatorje predstavlja problem pri sodelovanju. Le prostori, ki ne bi bili generacijsko ali programsko definirani — torej novi prostori — bi morda lahko presegli te ovire.

Kje so stanovanja?
… stanovanj za mlade in prišleke pač ni.

Iskanje stanovanja v Idriji je zahtevno. Zelo zahtevno. Kar 44,7 odstotkov mladih namreč meni, da so stanovanja za mlade v občini Idrija slabo dostopna. 34,7 odstotkov pa ne ve, ali so oz. niso dostopna.

Obe dosedanji anketi med mladimi v občini Idrija (2011 in 2015) potrjujeta sliko, ki je sicer razširjena v vsej Sloveniji: večji del mladih še vedno živi pri starših in le v manjšem delu razmišlja o odselitvi. Tako skoraj 60 % mladih živi pri starših in poroča o težavah z iskanjem primernega stanovanja, čeprav je statistično kar 300 praznih stanovanj.

Mrtev trg nepremičnin in najemnih stanovanj mladim otežuje vstop na trg, hkrati pa lastnikom praznih stanovanj ne daje spodbud k oddaji slednjih. A poleg oživitve trga z novogradnjami, je potreben program, ki bi teh 300 praznih stanovanj primerno uredil, funkcionalno ločil od drugih površin v hiši ter uredil dostop do njih. Mnogo stanovanj je namreč v predimenzioniranih enodružinskih hišah, a so ob odselitvi mlajših generacij ostali prazni.

Razvijamo nišni turizem
… turistična ponudba se je v zadnjih 7 letih povečala za več kot 70%.

Vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, oblikovanje Unesco svetovnega geoparka, evropska destinacija odličnosti in številne druge nagrade potrjujejo izjemno svetovno pomembnost idrijske dediščine in okolja. A zdi se, da turistična ponudba in povpraševanje ne sledita.

Turistična obiskanost se je v zadnjih 7 letih povečala za več kot 60 %. Idrija je namreč atraktivna destinacija tako za domačine kot za tujce. Kljub uspešnosti na tem področju, pa idrijska turistična ponudba ne sledi svetovnim trendom na področju turizma. Idrija mora zato v prihodnje več pozornosti nameniti alternativnim oblikam turizma, t.i. postturizmu, ki v nasprotju z množičnim turizmom temelji na specifičnih izkušnjah vsakega posameznika ter daje poudarek partikularnim skupinam in njihovim interesom. Post-turizem zahteva drugačno razmišljanje turističnih delavcev. Iskati je treba niše, biti moramo kreativni in graditi moramo na posebnih in nepozabnih izkušnjah.

Iz vozačev v lokalce
… mnogi strokovnjaki se iz Idrije dnevno vozijo, v Idrijo pa se vsak dan pripelje 1000 zaposlenih, večinoma iz tehniških strok.

Dnevno se v Idrijo vozi na delo okrog 1000 oseb, kar povečuje pritisk na javne storitve, a ne prispeva k lokalnemu proračunu in le v manjšem obsegu povečuje bazo potrošnikov. Lokalno gospodarstvo privablja v mesto namreč predvsem inženirje in vodstvene kadre, medtem ko se strokovnjaki in tehniki drugih profilov iz Idrije večinoma vozijo na delo v druge kraje.

Iz hobijev v ustvarjalne industrije
…navkljub vseprisotni ustvarjalnosti, le peščica živi do nje.

Idrijčani smo bili od nekdaj iznajdljivi in ustvarjalni, vendar svojega ekonomskega potenciala ne znamo vedno obrniti v svojo korist. Le redkim njihove veščine in specifična znanja omogočajo preživetje ali dodaten zaslužek. Podatki kažejo, da je le 4,78 % prebivalstva del ustvarjalnega razreda, ki ga mnogi razumejo kot temelj živahnih in prodornih mest. Raznolika kulturna in družbena scena v Idriji ima velik potencial za razvoj ustvarjalnih industrij, potreben je le dober načrt, da to uresničimo.

Ideje in predlogi domačih
… lokalno prebivalstvo za večjo povezljivost in uporabo zdaj praznih prostorov.

V prvem delu projekta TBI: mladi, mesto in dediščina, ko je bila prva faza arhitekturnih analiz predstavljena v mestnem središču Idrije, smo sočasno s predstavitvami zbirali tudi mnenje, komentarje in ideje lokalnega prebivalstva.
Med pozitivnimi komentarji sodelujočih prevladuje bližina narave, razgledi na mesto z nekoliko višjih točk, ohranjeno mesto ter v zadnjih letih zagnan mladinski center. Za razliko od pozitivnih komentarjev med negativnimi prevladujejo komentarji glede pomanjkanja ali slabe kakovosti programov — od pomanjkanja lokalov in restavracij do zasičenosti delov mestnega središča z avtomobili -, pa tudi pomanjkanja povezav med posameznimi lokacijami.
Kot prostore priložnosti pa domačini vidijo predvsem vodotoke, denimo kanal Nikove v mestnem središču ter Idrijco ob parku Mejca, kjer se kaže priložnost ureditve mestne plaže. Priložnosti vidijo tudi v praznih prostorih, predvsem na velikem območju Kajzer parka ter v posamičnih praznih objektih (denimo stari zdravstveni dom).

Idrija v 21. stoletju

Po mnenju udeležencev projektov je vizija Idrije v 21.stoletju mesto, kjer je dediščina ena izmed glavnih priložnost, ne pa ovira. Idrija 21. stoletja gradi na prodornem in inovativnem elektro gospodarstvu, a ustvarja nove priložnosti za mlade, ohranja knapovsko solidarnost med generacijami in prebivalci, ter se svetu predstavlja s prenovljeno samozavestno in drzno podobo. 500-letna dediščina ni v Idriji le kot pomnik preteklosti, temveč platforma za nove drzne, ustvarjalne in inovativne preboje. To je ključna strateška prednost Idrije v primerjavi z ostalimi mesti.

Za dosego vizije se mora Idrija spopasti z devetimi izzivi:

Od hobijev k lastnim podjetjem
Najboljšim ustvarjalnim posameznikom in posameznicam moramo omogočiti, da od svoje ustvarjalnosti tudi živijo.

Podjetništvo znotraj korporacij
Znotraj obstoječega uspešnega gospodarstva moramo pospešiti inovativnost in odpreti nove možnosti.

Razvijanje nišnega turizma
Namesto trume turistov moramo privabiti specialiste, tiste, ki bodo resnično cenili Idrijo in naši bogati ponudbi namenili vso svojo pozornost.

Povečati ponudbo stanovanj
Mladim in vsem, ki se zdaj v mesto vozijo, moramo ponuditi dostopna, raznolika in kakovostna stanovanja.

Večnamenski prostor za vse socialne skupine
Generacije se morajo pričeti srečevati in izmenjavati ideje v resnično medgeneracijskih in javnih prostorih.

Ustvarjanje raznolikega kulturnega okolja
Mesto moramo napolniti s kakovostno in raznoliko kulturno ponudbo, ki bo na javne prostore privabljala obiskovalce od blizu in daleč.

Povezava posameznih mestnih predelov
Tri mestne krake moramo povezati — ne le s cestami, temveč z atraktivnimi prostori in programi.

Širjenje nove identitete mesta
Svetu moramo povedati našo zgodbo — zgodbo inovativnosti, solidarnosti in strmenja v prihodnost.

Večja vloga občanov in lokalnih odločevalcev
Vsem, ki želijo sooblikovati našo skupno prihodnost, moramo to omogočiti.

Odgovori na te kompleksne izzive, ki so nemalokrat prepleteni in medsebojno odvisni, morajo zato biti holistični: številni, da odgovorijo na partikularne probleme, a povezljivi, fleksibilni in lokacijsko neodvisni, da se skupaj v kombinacijah spopadejo z kompleksnimi večnivojskimi in večsektorskimi izzivi. Mladi tako Idriji predlagajo tridelno rešitev: kombinacijo inovativnosti in dediščine, več-kot-dediščino. Na dediščini, ki izhaja iz živega srebra, prasnovi, eliksirja življenja, lahko Idrija postane mesto inovativnega in agilnega gospodarstva, ustvarjalnih, prodornih in delovnih posameznikov in posameznic ter samozavestne in drzne identitete:

Tehnološka inovativnost

Gradimo na uspešnem in prodornem gospodarstvu, a pospešujemo inoviranje, odpiranje v podjetniško skupnost, iskanje sinergij z manjšimi podjetniki. Idrija lahko postane inovativni milje, pospeševalnik, okolje, ki privablja tehnološke inovatorje in tu iz majhnih zgodb ustvarja velike zgodbe.

Eksperimentalna ustvarjalnost

Delo »na svoje« v popoldanskem času, t.i. »sojšna«, ki je nekoč rudarjem dajala dodaten zaslužek in za delo koristne izkušnje, lahko dobi v 21. stoletju sodobno in digitalizirano ponovitev. A ne inovirajmo le s tehnologijami — eksperimentirajmo v kulturi, družbenih dejavnostih, športu in socialnih storitvah.

Prodorne predstavitve

Povejmo zgodbo Idrije na novo, drugače. Zgodbo o tem, kako je to majhno mesto s svojim inovativnim in socialnim razmišljanjem sooblikovalo svet — in ga bo sooblikovalo v prihodnosti.

Spodaj navajamo le kratke povzetke projektov, obširnejša predstavitev posameznih projektov pa je bralcem na voljo na spletni strani www.tbi.si.

Tehnološke inovacije

Center inovacij
Inkubator, pospeševalnik in veznik med gospodarstvom in domačimi ter gostujočimi raziskovalci

Muzej inovacij
500 let idrijske inovativnosti — od tehničnih rešitev in socialnih inovacij do prebojev globalnih korporacij

Raziskovalni center za živo srebro
Boljše, okolju in zdravju prijaznejše ravnanje z živim srebrom na podlagi stoletne zgodovine raziskovanja

Tehnološka fundacija
Javni, nevladni in zasebni sektor skupaj krepi inovativnost in podjetniško naravnanost

Start-up nagrade
Nagrade za najboljše — poklon idrijskemu znanju in iznajdljivosti

Poslovna srečanja
Do sinergij in motivacije preko druženj in mreženj

Poslovni angeli
Mreža domačih in svetovnih angelov, ki verjame v prebojnost idrijske inovativnosti

Usposabljamo podjetniške ume
Neformalni izobraževalni program za podjetnike vseh starosti

Eksperimentalna ustvarjalnost

Sodobna sojšna
Raziskava, predstavitev in oživitev dela “na svoje”, t.i. “sojšne”

Festival ulične hrane
Idrijska kulinarika malo drugače: Žlikrofi z omakami “na hitro”, lične posodice z domačim smukavcom …

Kajzer park revitalizacija
Namesto bleščečih fasad serija intervencij, ki omogočajo raznoliko rabo in eksperimentalno ustvarjalnost

Kino na prostem
Serija filmskih projekciji ob vhodom v najgloblje predele idrijskega podzemlja

Odprta knjižnica
Ne skladišče knjig, temveč izmenjevalnica idej in znanja — v družbi knjig

Umetniške rezidence
Inspirativno ustvarjanje na temelju 500-letne zgodovine in v prihodnost usmerjene sedanjosti — v nekdanjih rudniških objektih

Soba pobega
“Pobeg iz rudnika” — v pravih rudniških objektih

Kuhinja na prostem
Izmenjava nasvetov in receptov ob sveže pripravljeni domači hrani

Plezalna stena
Plezajte po zgodovini!

Nova podoba

Sodobna sojšna
Raziskava, predstavitev in oživitev dela “na svoje”, t.i. “sojšne”

Festival ulične hrane
Idrijska kulinarika malo drugače: Žlikrofi z omakami “na hitro”, lične posodice z domačim smukavcom …

Kajzer park revitalizacija
Namesto bleščečih fasad serija intervencij, ki omogočajo raznoliko rabo in eksperimentalno ustvarjalnost

Kino na prostem
Serija filmskih projekciji ob vhodom v najgloblje predele idrijskega podzemlja

Odprta knjižnica
Ne skladišče knjig, temveč izmenjevalnica idej in znanja — v družbi knjig

Umetniške rezidence
Inspirativno ustvarjanje na temelju 500-letne zgodovine in v prihodnost usmerjene sedanjosti — v nekdanjih rudniških objektih

Soba pobega
“Pobeg iz rudnika” — v pravih rudniških objektih

Kuhinja na prostem
Izmenjava nasvetov in receptov ob sveže pripravljeni domači hrani

Plezalna stena
Plezajte po zgodovini!

Spremljevalni projekti

Nove bivalne skupnosti:

Sobivanje
Kombinacija individualnega in skupnostnega bivanja v sodobnih idrijskih hišah na robu mestnega središča

Rudarske hiše
Prenova in povečanje značilnih hiš v Rudarski ulici ob hkratnem spoštovanju zgodovinske podobe

Urbane prenove:

Nova trgovska hiša
Preobrazba modernistične veleblagovnice v prostor raznolike trgovske in gostinske ponudbe

Revitalizacija območja Ute
Med dom upokojencev, zdravstveni dom, družbeni center, medgeneracijski center in policijsko postajo umeščen nov trg in zelene površine

Družbeni center
Iz praznega skladišča v center civilne družbe in kulturnih aktivnosti

Medgeneracijski center
Razširitev programa obstoječega medgeneracijskega centra z novimi inovativnimi programi

Mesto v naravi, narava v mestu:

Idrija v mobilni aplikaciji
Razširitev in nadgradnja obstoječih mobilnih aplikacij za raziskovanje mesta in okolice

Nagrada za najboljši urbani vrt
Nagrade za najboljše — najbolje urejene, najbolj okolju prijazne in najbolj plodovite — vrtove

Ureditev obrežij
Danes kamniti kanal bi lahko postal prostor počitka, sprostive in ulične kulture

Vrtovi rudarjev nad garažno hišo
Izgradnja garažne hiše s skupnostnimi vrtovi na strehi

Observatorij narave
Serija lesenih hišic na drevesu, s katerih opazujete mesto in naravo hkrati

Razgledna ploščad na dimniku
Razgledna ploščad na nekdanjem rudniškem dimniku

Pešpoti
Atraktivne poti, ki vabijo k uporabi kolesa ali hoji na delo in po opravkih

Poti v naravi
Mreža tematski poti, ki vas iz Idrije popeljejo do bližnjih kmečkih turizmov, naravnih znamenitosti in razglednih točk

Trajnostna mobilnost:

Avtobusna postaja
Nova avtobusna postaja s prostori, ki povečajo uporabnost, nudijo udobno čakanje in jo bolje umestijo v urbano okolje

Čutne poti
Mreža poti, prilagojenih za vse uporabniške skupine

Vidne povezave
Povezovanje lokacij s pomočjo vidnih povezav — osvetlitev, panoram …

Urbano premično pohištvo
Premično pohištvo kot način raziskovanja potencialov prostorov
Opolnomočeni deležniki:

Citizenwise Idrija
Omogočimo zainteresiranim prebivalcem, da aktivneje sodelujejo pri odločanju na občinski ravni

Izobraževanje za nevladnike
Usposabljanja, ki bi nevladnikom dala kompetence za uspešnejšo uresničevanje poslanstev

Kako naprej?

In kaj od slednjega je uresničljivo? Vse ali nič. Tuji mladi so odšli, za seboj pa pustili motivacijo, inspiracijo, številne ideje in predvsem samozavest mladinskih organizacij, da lahko, enega po enega, lahko pa tudi več hkrati, uresničujejo predlagane projekte. Pred nami je sedaj najtežji del projekta, to je širjenje idej in vizije, iskanje novih partnerjev, na koncu pa seveda še realizacija projektov. Ključ do uresničitve projektov in dosega zastavljene vizije pa ni čakanje na mlade, politične predstavnike, občinsko upravo, državo ali gospodarstvo. Uresničitev je možna le, če čim širši krog mestnih akterjev posvoji vizijo ali le posamezne projekte ter jih prične uresničevati. Potrebno bo sodelovanje in povezovanje s tistimi partnerji, ki bodo prepoznali dolgoročno vizijo in posledice, katere prinaša uresničitev te ideje.

Pot naprej je okvirno sestavljena iz treh korakov

 Informiranje in širjenje vizije

Rezultate projekta želimo ponovno predstaviti v Idriji, tokrat na drugačen in predvsem razširjen način, z daljšim časom trajanja ter poudarkom na participaciji javnosti. Poleg tega pa bo zaživela tudi spletna stran, kjer bodo vsi projekti in vizija detajlno predstavljeni, poleg pa še portal za zbiranje idej občanov. Namen vseh teh aktivnosti je širjenje idej, povezovanje lokalnih akterjev, izobraževanje, širjenje obzorji, z ciljem sprembe percepcije Idrije kot »mesta ujetega v preteklost«.

Iskanje partnerjev

Posvojitev ideje projekta vodi korak bližje realizaciji. Iskanje partnerjev je najbolj pomemben del te poti. Iskanje sinergij v obstoječih idej in razvoj novih, osnovanih na konceptih projekta, bo spodbudila partnerje k aktivnemu sodelovanju. Ustvarjanje atraktivnega in stimulativnega okolja koristi vsem vpletenim.

Realizacija projektov

Manjši in finančno nezahtevni projekti vodijo do realizacije večjih ter bolj zahtevnih projektov. Vsem pa je skupno odobravanje iz strani lokalne skupnosti.
Že od samega začetka projekta je bil eden izmed ključnih ciljev ta, da rezultati ne končajo v obliki nekakšne zloženke v različnih predalih. Ideja je, da so nastali rezultati vodilo oz. vodič za prihodnje pozitivne in vzpodbudne spremembe v mestu in okolici. Pokazali smo, da se v mestu skriva ogromno neizkoriščenega potenciala, sedaj pa potrebujemo pravi odnos in voljo za uresničitev teh idej. Nenazadnje večina, z nekaj izjemami, ne zahteva ogromnih finančnih vložkov — le pripravljenost in čas. To pa je majhna investicija za velik učinek. In ta majhna investicija z že tako velikim učinkom, lahko dolgoročno zraste v pomembne spremembe v mestu, katere bodo potem postavile Idrijo nazaj na svetovni zemljevid in postale kraj navdiha in magnetizma, za ljudi vseh generacij.

Besedilo: Matevž Straus in Iztok Hvala
Fotografije: Marko Čuk, Miha Tratnik Bajc
Kolaži: Margarita Nutfulina