Te dni v nacionalnih medijih spremljamo novice o načrtovani gradnji centra znanosti v Trnovem, ki naj bi bil stičišče sodelovanja med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo oziroma za prostor, kjer bo prikazano, kaj Slovenija zna in zmore. Načrtovanje poteka pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gradnja naj bi stala okoli 26 milijonov evrov (od tega 16 milijonov iz EU), zgrajen pa naj bi bil na zemljišču v Trnovem, ki je v lasti MOL in države.
Slovenija tak center zagotovo potrebuje — za popularizacijo znanosti in tehnike, za predstavitve inovativnih slovenskih izdelkov ter spodbujanje inovativnosti in kreativnosti. Pa vendar — zakaj v Ljubljani?
Slovenija tudi s tovrstnimi projekti doživlja centralizacijo, ki Slovenijo spreminja v predmestje Ljubljane. S tem, ko se vse inovativne, sodobne in razvojno usmerjene vsebine enačijo z Ljubljano, periferija izgublja. S tem izgubljajo vsi, ki so izven Ljubljane — gospodarstvo, izobraževalne institucije, kultura, javni sektor, raziskovalne organizacije …
Gledano tako iz vidika zgodovine kot sedanjosti je umestitev centra znanosti bistveno bolj smiselna v idrijsko-cerkljanski bazen. Idrija kot najstarejše slovensko rudarsko mesto je zibelka slovenskega naravoslovja in tehnike. V tem bazenu so delovali najbolj znani slovenski tehniki, naravoslovci (začenši s Scopolijem, ki je izdal prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji) in matematiki (začenši z Močnikom, čigar metode poučevanja matematike so se uporabljale v vsej avstro-ogrski monarhiji). V mestu se je rodil in odraščal znameniti Bloudek, ki je konstruiral prvi slovenski avtomobil in planiško velikanko. Idrija velja za slovenske Atene, kjer se je rodila slovenska botanika. V Idriji so nastala nekatera najpomembnejša dela slovenskih naravoslovcev, s katerimi so že v 18. In 19. stoletju postavili temelje slovenski geologiji, mineralogiji, paleontologiji, metalurgiji, kemiki, botaniki, entimologiji, geodeziji, kartografiji in medicini dela.Nezanemarljiv je tudi prispevek Idrije k razvoju farmacevtike. Ta dolina je dom tretjine slovenske industrijske dediščine. Tu stojijo klavže, slovenske piramide. Tu stoji idrijska kamšt, največje vodno kolo v Evropi. Tu je bila zgrajena prva železnica na Slovenskem — idrijski lauf. Svet je izjemnost Idrije že večkrat potrdil — Idrija je del UNESCO svetovne dediščine prav zaradi tehničnih dosežkov in globalnega pomena rudnika.
Danes idrijsko-cerkljanski bazen ohranja svoj pomen — je dom visokotehnoloških korporacij in razvojno usmerjene industrije. Čeprav številčno majhen, presega vsa slovenska povprečja v inovacijah, prodornosti gospodarstva, razvojni usmerjenosti. Je zgled tehnične naprednosti v Sloveniji.
Zato je primerna lokacija za center znanosti — ker je že 500 let stičišče med znanostjo, izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo. Zato bi bilo edino smiselno, da se center, ki bi na privlačen način predstavljal slovenske dosežke in pomen tehnologije za družbo, umesti v tako okolje.
V kolikor se s tem strinjate se nam pridružite v pripravi javnega pisma in drugih aktivnosti, s katerimi bi ministrstvo pozvali k ponovnemu premisleku o lokaciji. Veseli bomo tudi vseh drugih pobud in zavez v to smer — pišite nam na zivjo@idrija2020.si !
After the renovation, the new Trnovec house will be transformed into a two-dwelling building. The outside appearance will be left practically intact while the inside will have a completely new design. The bottom, stone part will be reinforced with reinforced concrete walls, and the upper, wooden part with a cross-laminated-timber construction. The latter will not only form a construction framework but also a new inner wrap. The three façades visible from the street will retain the original appearance, whereby the structure of the plaster will indicate which part of the house is made of stone and which is made of wood. The back façade facing the hillside will be completely glazed bringing more light and contact with the outside world into the house.
Zavedamo se, da so za projekt že stekli postopki umeščanja v prostor in smo morda prepozni — a ne želimo nemo opazovati, kako razvojne priložnosti odhajajo iz naših krajev.
