Po avstrijskem vzoru tudi v Sloveniji v zadnjih letih ugotavljamo, da so starejše hiše priložnost za poslovno idejo – predvsem na turističnem področju. Lahko Občina Idrija postane gonilna sila na področju trajnostnega razvoja in svojo dediščino popelje v 21. stoletje? Projekt Stavbna dediščina – priložnost za inovacije, ki je potekal v Mesecu prostora 2019 s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor RS, je v ospredje postavil ravno nove vidike trajnostne uporabe idrijskih rudarskih hiš, ki se odlično navezuje na turistični potencial mesta in občine Idrija.
3 IZBRANA SVETOVANJA
V okviru projekta smo opravili 3 svetovanja lastnikom rudarskih hiš. Vsa tri svetovanja so odlično uspela – na podlagi izbranih hiš oz. lastnikov smo izbrali ekipo, ki so jo sestavljali arhitekti in gradbeniki. V ekipi so bili tako Cveto Koder, upokojeni in priznani idrijski arhitekt, arhitekti KD Prostorož iz Ljubljane ter strokovnjaki z gradbeniškega področja.
Na prvem dogodku v četrtek, 26. septembra, je bil v ospredju les, tako na svetovalnem ogledu hiše Kos kot tudi na večernem dogodku. Predvsem smo ugotavljali, kako učinkovito izolirati les v idrijski rudarski hiši. O prednostih uporabe lesa in trajnostnih vidikih pri prenovi stavbe je razložila doc. dr. Mateja Dovjak s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Na drugem dogodku v torek, 8. oktobra, smo v ospredje postavili idrijsko rudarsko hišo kot funkcionalno rešitev. Na primeru hiše Jereb (U Malnu) smo si ogledali, kako bi lahko spremenili sedaj nenaseljeno rudarsko hišo v funkcionalno hišo, ki bi s trajnostno prenovo dobila novo vsebino – kot stanovanje ali turistična nastanitev. V okviru večernega dogodka je Robert Pangršič predstavil vidike, ki jih je treba upoštevati pri obnovi starejše hiše, dr. Nejc Thaler iz podjetja Silvaprodukt pa je izpostavil težave, ki se lahko pojavijo pri lesenih hišah, in preventivo za preprečevanje težav z glivami in drugimi škodljivci v lesu.
Na tretjem dogodku v sredo, 23. oktobra, pa smo si v okviru svetovanja ogledali rudarsko hišo Menard. Lastniki hiše so se namreč odločali med novogradnjo in obnovo. Po ogledu hiše so v KD Prostorož izdelali idejni predlog preureditve notranje in zunanje podobe hiše z okolico. Na zaključnem dogodku, ki je bil še isti dan, smo poleg predstavitve svetovanj in celotnega projekta pregledali še možnosti nepovratnih finančnih sredstev, ki jih je pripravil Drejc Kokošar.
Prenova zapuščenih idrijskih rudarskih hiš je lahko priložnost za rešitev pomanjkanja stanovanj, ki je trenutno velika težava na območju Idrije z okolico. Poleg tega pa idrijska rudarska hiša predstavlja tudi turistični potencial, saj sodobni turist išče namestitev v avtentični stavbi, ki predstavlja vez z okoljem in ponuja zgodbe, v katerih se prepletajo stavbni elementi in zgodovina.
Ob zaključku projekta smo izdali še posodobljen katalog ukrepov za prenovo idrijske rudarske hiše, ki bo obogaten z novimi informacijami, ki smo jih pridobili v letošnjem letu.
NADALJEVANJE PROJEKTA
Naše delo na področju idrijskih rudarskih hiš se nadaljuje tudi v letu 2020. V okviru projekta bomo v Društvu Idrija 2020 skupaj s partnerji v ospredje postavili rudarsko hišo, ki jo kot muzejsko etnološko zbirko prezentira Mestni muzej Idrija. V sklopu projekta bomo tako hišo oživili kot pisateljsko rezidenco s poletnim programom, oblikovali doživljajski program in študijsko turo, izdali publikacijo o rudarskih blokih v Idriji ter izvedli arhitekturne in marketinške svetovanja lastnikom rudarskih hiš. Ob tej priložnosti bomo pripravili tudi spletno stran, kjer bodo pregledno predstavljene idrijske rudarske hiše. Spremljajte nas še naprej na www.id20.si.
