S tem izzivom se soočamo v novem projektu PIRH (Prenova idrijskih rudarskih hiš) — v sodelovanju z društvom prostoRož in arhitekturnim studiom Kombinat ter ob podpori Eko sklada, ki aktivnosti financira, pripravljamo analize stanovanjske dediščine v Idriji, predvsem idrijskih rudarskih hiš, ter iščemo načine, kako spodbuditi prenove.
Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za rudarsko Idrijo, danes del UNESCO svetovne dediščine. Zaradi višine, belega pročelja in številnih okenc izgledajo stavbe zelo monumentalno.
Za rudarske hiše je značilno:
Strma streha:
Naklon strehe je večji od 55 stopinj. Za večjo izkoriščenost podstrešnih prostorov so pogosti strešni pomoli, t.i. ajkrli.Zidana in lesena gradnja:
Klet in predel kuhinje sta zidana, sicer pa je hiša lesena, a ometana z belim apnom.Simetrija oken:
Okna na glavni fasadi, ki gleda proti mestu, so majhna, običajno simetrično razporejena v sosledju 3–3–4–1.
Večina rudarskih hiš je bila po 2. svetovni vojni porušenih, ostalih jih je še nekaj več kot 100, ki pa so v zelo različnih stanjih, od zglednih prenov, nestrokovnih predelav do razvalin.
Ključni izzivi, s katerimi se poskušamo soočiti, so torej:
- Kako v objektih s preloma 19.stoletja ustvariti bivalne prostore za 21. stoletje?
- Kako izpeljati (potresno, energijsko …) prenovo dotrajanih večinoma lesenih objektov?
- Kako ohraniti ključne prvine dediščine?
V sklopu projekta bomo:
1) izdelali izvedbeni načrt trajnostne prenove idrijske rudarske hiše, ki bo služil kot pilotni primer trajnostne prenove v slovenskem kontekstu;
2) vodili proces prenove z interdisciplinarno delovno skupino strokovnjakov, ki bodo vključeni že od samega začetka projekta;
3) ozaveščali o pomenu trajnostne prenove stanovanjske stavbne dediščine med odločevalci in lastniki nepremičnin.
Za učni primer smo izbrali objekt Trnovec na Ulici Vinka Mohoriča 1 (v Grapi), na primeru katerega bomo preverjali različne tehnične rešitve ter iskali optimalne rešitve. Namen je, da učni primer služi kot test in pomoč lastnikom drugih objektov pri podobnih prenovah.
Želite vedeti več ali se nam pridružiti?
Pišite na zivjo@idrija2020.si !
Besedilo: Matevž Straus
Foto: Arhiv Slovenskega etnografskega muzeja, Janez Podobnik, Nejc Kolenc
