Idrijska rudarska hiša je vrsta arhitekturne gradnje, ki je značilna za Idrijo. Največ tovrstnih hiš je bilo zgrajenih v “stoletju rudarske hiše” med leti 1776 do 1876. Za razliko od kasnejših rudarskih blokov je bil ta tip večdružinske hiše v zasebni lasti delavcev: prvo nadstropje je zasedala lastnikova družina, zgornja nadstropja pa so oddajali najemnikom. V večini rudarskih hiš je tako živelo tudi 20 in več ljudi hkrati! Med vojnama je gradnja zastala, po 1945 pa so se začele predelave ali rušenja hiš. Bodo v 21. stoletju povsem izginile ali pa jih čaka novo življenje?
V letu 2018 smo v Idriji popisali 102 rudarski hiši. Zaradi številnih predelav jih je samo 18 ohranilo več kot pet tipičnih značilnosti. Le 8 hiš z več kot pet značilnostmi je še vedno naseljenih. Kar polovica od 102 hiš je danes praznih. To je problem, ki ga vsekakor velja nasloviti v času, ko v Idriji in okolici izrazito primanjkuje stanovanj. Obnova in naselitev bi torej pozitivno vplivala tako na oživitev mestnega središča kot tudi na krepitev identitete in arhitekturno-urbanistične podobe mesta, vpisanega na UNESCO seznam.
Lastniki idrijskih rudarskih hiš kot največjo težavo navajajo vlago ter opozarjajo na tipične težave staranja objektov: posedanje hiše, poškodbe v lesu, dotrajana streha in slaba izolacija. Kot pomanjkljivosti pa navajajo odsotnost kopalnice in sanitarij pri starejših hišah, nizke strope, slab dostop z avtomobilom ter majhna okna. Kljub mnogim negativnim asociacijam pa so lastniki večinoma zelo navezani na svojo dediščino, tako na kraje, stavbe, predmete kot tudi na družinske zgodbe teh hiš. Pri načrtovanju prenov moramo imeti ta občutja v mislih — pomanjkljivosti je treba reševati na način, da niso izstopajoče, ob prenavljanju pa ohranjati elemente, ki nosijo sporočila in stik z družinsko in krajevno dediščino.
Katalog ukrepov za prenove
Da bi lastnikom, trenutnim in bodočim stanovalcem olajšali prenove in izboljšave bivanjskega standarda, smo pripravili katalog ukrepov za prenovo idrijskih rudarskih hiš, ki sistematično obravnava ključne arhitekturne in gradbene izzive. Ko preverimo, v kakšnem stanju je hiša kar se tiče vlage in statike, lahko namreč z različnimi ukrepi bistveno izboljšamo kakovost bivanja (na primer z zatesnitvijo okenskih reg in pripir, obnovo ali menjavo oken, dodano izolacijo, obnovo strehe, podstrešja ali instalacij, z drugačno organizacijo prostora okrog stavbe).
Celoten katalog ukrepov je javno dostopen tu. Svoj izvod lahko naročite po emailu.
Hiša Trnovec v Grapi
Hiša Trnovec v Grapi, na stiku ulice Vinka Mohoriča in Mrakove ulice, je lep primer tipične idrijske rudarske hiše. Deloma vkopana v strmo brežino, ujeta med cesto, hudourniško strugo, sosednjo stavbo in bregom ima skopo odmerjene zunanje površine. Značilna prednja, čelna fasada stoji tik ob strugi in je orientirana na vzhod. Vhod v hišo je z majhnega in nagnjenega dvorišča na ovinku ceste, na severni strani hiše.
Mogočna hiša ima kar tri črne kuhinje, kar pomeni tudi tri stanovanja in nekaj dodatnih sob na podstrešju. V pritličju je bila včasih še mizarska delavnica, v kleti prostor za živino, v gospodarskem objektu ob hiši je bilo skladišče, kokošnjak in manjši hlev. Kot je bilo običajno za idrijske rudarske hiše, je v njej bivalo več družin. Leta 1870 je bila dom kar šestim družinam in 31 osebam! Stavba je bila večkrat prezidana in dozidana, kar razberemo iz delne poslikave pritlične fasade, razlike v oblikovanju oken in strešnih zaključkov: napušča na čelnih fasadah sta izvedena v lesu, na vzdolžnih fasadah pa polkrožno zaključena z ometom. Prvotno je imela tri pultne frčade, a sta bili dve ob menjavi kritine iz skodel na betonske špičake odstranjeni.
Hiša, vpisana v register kulturne dediščine, že dvajset let sameva in je od nedavnega v lasti občine. Je v zelo slabem stanju, vendar ne brezizhodnem. Skriva veliko izzivov in potenciala, zato nam služi kot pilotni primer.
Danes je hiša zaradi dolgoletne zapuščenosti močno poškodovana. Strešne konstrukcije ni mogoče več obnoviti. Poškodovane so medetažne konstrukcije, zadnja stena proti terenu je v nadstropju delno porušena. Večina oken je tako poškodovanih, da jih ni mogoče več obnoviti, prav tako tudi notranjega stopnišča. Kamnite obodne stene kleti in pritličja ter lesene stene v nadstropjih so potrebne obnove in statične ojačitev. Na dvorišču stoji dvoetažen gospodarski objekt, ki je predviden za rušenje in nadomestitev.
Nova hiša Trnovec bo po prenovi zaživela kot dvostanovanjska stavba. Zunanjo podobo bomo ohranili tako rekoč v prvotni podobi, notranjost pa bo zasnovana povsem na novo. Spodnji, kamniti del bomo ojačali z armiranobetonskimi zidovi, v zgornji, leseni del, pa bomo vstavili leseno konstrukcijo iz križno lepljenih plošč. Ta bo predstavljala tako konstrukcijski skelet kot nov notranji ovoj hiše. Pri treh fasadah, ki so vidne z ulice, bomo ohranjali prvotno podobo hiše. V strukturi ometa bo mogoče razbrati, kateri del hiše je zidan in kateri lesen. Zadnjo stranico, usmerjeno proti brežini, bomo popolnoma zasteklili in tako v hišo pripeljali več svetlobe in stika z zunanjim prostorom.
Hiša bo na dve stanovanji (sodobno in klasično) deljena po prerezu, tako da bosta obe enoti segali od pritličja do mansarde in tako ohranjali značilno vertikalnost razporeditve prostorov v idrijski rudarski hiši. Stopnišči bosta umeščeni v sredino hiše, v razširjeno steno med stanovanji, in se bosta med seboj prepletli. Tako bosta imeli kljub skromnim dimenzijam hiše obe enoti primerljive bivalne pogoje — vhod v pritličju ter svetle in zračne bivalne prostore v mansardi.
Sodobno stanovanje
Sodobno stanovanje v velikosti 106 m2 se razteza na treh nivojih stavbe. V pritličju sta dve spalnici s kopalnico in predsobo, iz katere se na južni strani odpirajo vrata na teraso. V nadstropju se večja svetla kuhinja z jedilnico odpira na delno zastekljen gank, senčen z lesenimi letvami. Preko dvovišinskega prostora in celostenske zasteklitve pogled odpre proti terasi in zelenemu bregu na zahodni strani hiše. Po stopnicah se povzpemo v mansardo do dnevne sobe, ki se prav tako odpira proti zelenju na zahodu. V mansardi so urejene tudi sanitarije, tako da je ob širitvi družine mogoče urediti dodatno spalnico.
Klasično stanovanje
Klasično stanovanje v velikosti 87 m2 se razen manjše veže začne v prvem nadstropju, kjer sta urejeni dve spalnici s kopalnico. Vse tri sobe ohranjajo klasične okenske odprtine, z notranje strani dopolnjene z izolatvnimi stekli v lesenih okvirih. Spalnice so orientirane na vzhodno stran, kjer se odpirajo lepi pogledi proti Idriji. Ko se povzpnemo v mansardo se nam v dnevni sobi in jedilnici odpre pogled na 6 mansardnih oken v čelni fasadi. Mansarda je dodatno osvetljena tudi preko treh frčadnih oken, ki so zastekljena s treh strani. Kuhinja na zahodni zastekljeni strani ima direkten izhod na teraso, vrinjeno v breg, s katere se po zunanjih stopnicah lahko spustimo nazaj na dvorišče. Tudi v tem stanovanju je dnevno sobo mogoče spremeniti v dodatno sobo.
Več informacij o projektu, idrijskih rudarskih hišah in hiši Trnovec:
Alenka Korenjak, prostoroz@gmail.com, 040 367 212
Matevž Straus, matevz@idrija2020.si, 051 411 388
Vodja projekta:
KD prostoRož, Rimska 22, 1000 Ljubljana.
www.prostoroz.org
Partner:
Društvo Idrija 2020, Ulica IX. korpusa 17, 5280 Idrija. www.idrija2020.si
Delovna skupina:
Alenka Korenjak (prostoRož), Matevž Straus (Idrija 2020), Maša Živec, Blaž Kandus (kombinat arhitekti), Chiara Boccingher (kombinat arhitekti), Bruno Dujič (CBD), Franc Pohleven, Miha Tomšič (Gradbeni inštitut ZRMK), Luka
Zupančič (Gradbeni inštitut ZRMK), Jasna Svetina (ZVKD Nova Gorica), Mary Lah, Drejc Kokošar (Idrija 2020), Matevž Šlabnik (Idrija 2020), Urban Šlabnik (Idrija 2020), Iztok Hvala (Idrija 2020), Miran Podobnik (Občina Idrija)
